Slovenska kinologija je sestavljena iz množice uradno delujočih kinoloških sredin – društev, katera so tudi objavljena v našem glasilu »Kinolog«. Člani oz. kinologi, iz vseh regijsko pa tudi pasemsko razporejenih društev, sestavljamo torej našo SLOVENSKO kinologijo, ki nastopa kot »KZS« - v mednarodnem merilu FCI pa kot sestavni in aktivno delujoči organ mednarodne kinološke zveze. Eden glavnih ciljev slovenske kinologije je čim močnejši preboj v sam vrh mednarodne kakovosti - ne le posameznikov ampak ŠIRŠE KINOLOŠKE BAZE ravno zaradi prihodnosti tega športa pri nas.
Članstvo v posamezni kinološki sredini si posameznik, ki je željan »aktivno delati« oziroma sodelovati s svojim psom, pridobi s plačilom članarine v enem od SVOBODNO IZBRANIH kinoloških društev v Sloveniji – saj smo vsi skupaj Slovenci – mar ne?
V nobenem pravnem aktu ni nikjer izrecno omenjeno ali celo prepovedano, da član nekega kinološkega društva (oz.prvotno izbranega) ne sme biti HKRATI tudi član v drugem KD - niti, da se ne sme prestopati iz enega kinološkega društva v drugo kakor tudi ni prepovedano sodelovati v več društvih hkrati (hvala bogu).
Pa vendar v slovenskem razmišljanju in povsem zgrešenemu tolmačenju "svobodne izbire" lahko pojmujemo (med nenapisanimi vrsticami) kot že celo ''nesramen prekršek'' takoimenovane klubske ''nezvestobe'', če se določen član samo preveč ''druži'' z drugimi morda nezaželjenimi člani iz drugih kinoloških društev kaj šele, da bi si dovolil aktivno sodelovati s katerim od njih na ''lastno pest'' - pomislite - BREZ DOVOLJENJA! V tem primeru se kaj hitro lahko znajde na ''črni listi '' in je takorekoč že odpisan član zaradi tega, ker se je ''izneveril''. HALO!!! Le komu neki? Na žalost še vedno velika večina podlega takemu psihološkemu pritisku.
Glede na možnost, da se lahko v drugi kinološki sredini določen kinolog s svojim psom USPEŠNEJE RAZVIJA in HITREJE NAPREDUJE kot se je do tedaj - dokler je delal v zgolj prvotno izbranem ''matičnem'' KD (oz. z določenim inštruktorjem) je vsesplošna nastrojenost usmerjena v ignoriranje takega, sicer za svojega psa in bodočnost - pravilno razmišljujočega kinologa.
GLAVNI CILJ!
... hitro razvijajoče kinologije naj bi bil čim hitrejši in čimbolj kakovosten napredek sodelujočega para ČLOVEK-PES. Delovanje v več različnih društvih oz. v idealnem primeru sodelovanje društev med seboj ... bi prineslo veliko pozitivnega v smislu - "več glav več ve"- se pravi več idej, izkušenj, predlogov, izboljšav, večji vzorec, itd... Za psa in vodnika je koristna že menjava terena. Poleg tega je stopnja znanja različnih inštruktorjev RAZLIČNA in lahko posamezen kinolog išče in tudi najde najboljše za SVOJEGA PSA. Ravno tega, da bi drugje komu šlo na boljše pa se nekateri najbolj bojijo.
.
Z medsebojnim druženjem članov ter inštruktorjev se izmenjuje predvsem znanje in poveča pretok tekočih informacij. Vsak posameznik s takim načinom povezovanja "raste" in se razvija. Če mu seveda vodje društev oz. inštruktorji pri tem pomagajo in ga spodbujajo na poti do SAMOSTOJNOSTI - kar naj bi bil tudi cilj inštruktorstva - (podobno kot neko odraščanje). Tak način dela je v dolgoletni praksi le pri kolegih REŠEVALCIH.
Napredka željan klasični kinolog, kateremu se določene stvari v matičnem društvu nikakor ne skladajo z njegovo vizijo šolanja pa je enostavno prisiljen na IZBIRO med razpoložljivimi možnostmi. Glede na splošno usmerjeno miselnost, ki daje prednost društvom in odnosom med ljudmi – namesto izključno odnosu med ČLOVEKOM IN PSOM - smo se prisiljeni odločati med tem kaj nam je bolj bistveno:
- splošni kinološki napredek vodnika
- izbira primernejšega strokovnega kadra šolanja (inštruktorji, markerji, polagalci, sodelujoča harmonizirana skupina …) za našega psa
- izbira društva s primernejšim učnim pristopom in naprednejšimi metodami šolanja za našega psa
(... ali nenazadnje ...) - izbira kinološkega društva glede na ugled in SPLOŠNO MNENJE kinološke skupnosti o "vzornosti in poslušnosti vodnika" (NE PSA)!
Vsak naj bi torej imel SVOBODNO in PROSTO MOŽNOST izbire druženja in sodelovanja predvsem zaradi čimbolj kakovostnega napredka naše kinologije. Namesto, da se takim vodnikom POMAGA PRI USMERJANJU in pri aktivnostih v katere je namenjen vložiti praktično ves svoj prosti čas in denar - jih kinološke sredine zavračajo kot ''neprimerne kinologe'' le zaradi svojih internih klubskih oz. sebičnih PRIVATNIH INTERESOV.
BREZ POVEZAVE NI NAPREDKA!
Zato združimo svoje moči in ... svoje izkušnje radodarno prenašajmo na vse, ki to potrebujejo! Čimvečkrat naj društva pri raznih pripravah SODELUJEJO med sabo, si IZMENJUJEJO IZKUŠNJE in jih skupaj NADGRAJUJEJO brez skrivanja drug pred drugim in morebitne škodoželjnosti.
Nikita
